Bilo je leto 2002, 2.letnik srednje šole. To je bil čas, ko sem bila še zakompleksana in zmedena. Nisem bila edina, s prijateljico sva polne pričakovanj, idej in optimizma, v obdobju največjega »špricanja«, na veliko sanjarili. Takrat sva se dogovorili za zanimiv zmenek. Bile sva prepričani, da je najino prijateljstvo trdno in da bo tako tudi ostalo. Takrat sva slišali za prijateljski zmenek, ki se nama je zdel zanimiv. Gre pa takole.
Iskreni (!) prijateljici se dogovorita za zmenek čez 5 oz. 10 let, ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu. Obvezni čas čakanja je 15min. Če katera na zmenek »pozabi«, praktično dokazuje, da prijateljstvo nikoli ni bilo trdno (pozabimo, kako zanimivo bi bilo srečanje po tako dolgem času). Če katera spozna, da nikakor ne bo mogla priti, mora to sporočiti, še preden odbije tista ura. Če sta v teh letih izgubili stike, obstaja ogromno možnosti kot so: email, facebook, sosed sosedu, radijski ali tiskan oglas, domači telefon, listek na vratih... Od dogovora naprej je ta tema pogovora prepovedana. Ko se dogovor zapečati, ostane samo še v glavah, sicer izgubi smisel.
Tako sva se tistega leta s kolegico zmenile, da se dobiva čez 5 let, ker se nama je 10 let zdelo nekoliko preveč (mogoče sva bile tudi malo neučakane). Tako sva določile leto 2007, 7. julij, ob 7.uri zvečer, ko se dobiva pred knjižnico, kjer sva se zadrževale večino časa.
Na ta datum sem pomislila vsaj enkrat na teden, zadnji mesec sem vsak dan gledala na koledar. Naneslo je, da sem bila na morju. Klicala sem fanta, brata, sosedo...kdorkoli bi našel moj stari telefon z njeno telefonsko. Številka je bila nedosegljiva, verjetno jo je že zdavnaj zamenjala. Tako sem pred knjižnjico poslala eno kolegico. Ni je bilo. Čakala je točno 15 minut. Potem sem ji rekla, da lahko gre. Neresna prijateljica me je tako pred časom na facebook-u dodala med prijatelje. Niti eno sporočilo si še nisva napisale. Nebom prva.
Ko sem bila stara 11 let, 5. razred osnovne šole, se je zraven mene v razredu prvič usedla punca, ki je še danes moja dobra prijateljica. Vmes sva si bili tudi najboljši, ampak sva v času nekega konfliktnega obdobje na to pozabili. Sedaj, ko spoznavava, da je prijateljstvo res en tesen in lep odnos, sem dobila enako idejo. Vem, da bom prišla, vem, da nebom pozabila, mogoče bi rada samo vedela, ali bo tudi ona prišla. Mogoče pa komaj čakam dan, ko se bova zagledali tako spremenjeni, da se bova komaj prepoznali. Če pomislim optimistično, mogoče sploh ne bova izgubili stikov.
Najin dogovor je torej takšen. Leta 2014, 14.maja se dobiva na Ulici 14.maja 14 ob 14.uri. Dogovorjeno, pozabljeno!
P.S. (podatki o času, kraju in uri v tem primeru niso enaki najinemu osebnemu dogovoru).
Ni komentarjev:
Objavite komentar