V svetu smo tujci. Smo nekdo od drugod, ne ve se ravno od kod. Naj bi šlo za neko čudno, majhno državico s še bolj čudnim jezikom. Ljubi ljudje, kdo bi pa to razumel? Smo mali in skriti. Malokdo nas pozna. Malokomu je jasno od kod prihajamo. Edini smo, ki poznamo prednosti in slabosti našega prostora. Edini smo, ki poznamo lepote in zanimivosti naše narave. Edini smo s tem pasušom in edini, ki razumemo in obvladamo tako neverjetno zakompliciran jezik. Vsak po svoje je eden izmed samo parih tisočih na svetu, ki obvlada določeno, tako zapleteno narečje. Nihče na svetu se ga ne more tako popolno naučiti. Smo del stereotipa, ki ga ni v svetu. Smo del zgodovine in kulture, ki je ni v svetu. Na svet gledamo z velikimi očmi, ni nam najbolj jasna njegova velikost in raznolikost. Zakaj se potem tako redki in majhen narod ne razume med sabo? Zakaj se tako čudovit in edinstven narod ne ceni? Zakaj ni ponosa v tej državici? Ni nam jasno, da je ostalih že itak preveč! Ostalih je ogromno, vsi so nastrojeni k svojim interesom, vsi imajo radi samo sebe in svoj prostor. Zakaj gledamo okoli in blatimo sebe? A se sploh vidimo v tej majhnosti, ki smo jo že skorajda pohodili? Poteptali so nas, še nas bojo, tekmujejo z nami, prepričani so, da so boljši, in mi jim verjamemo. Puščamo se v ozadju. Kaj pa statistike naj in najboljših karakteristik v določeni kategoriji v svetu? Pa prednosti, ki nas postavljajo na prva mesta? Dvignimo se, dvignimo samozavest. Edinstveni in čudoviti smo, vsi smo eno, vsi smo enaki, ostalih je itak več kot 6 milijard!
Ni komentarjev:
Objavite komentar